Spominska knjiga Društvo Samopomoč

SEJNI ZAPISNIK

»Sejni zapisnik«, vezana poslovna knjiga s trdimi platnicami, je bila nabavljena v letu 1928, po ceni 55 din. Knjigo je imel v hrambi moj ded Jožef Mikše, rojen 18. 3. 1892, stanujoč v Cerknici 143, umrl 6. 2. 1961. Po njegovi smrti je knjigo hranila babica Antonija Mikše, rojena 15. 12. 1906, ki je umrla 11. 5. 1997, in tedaj je knjiga prešla v mojo last. Knjiga vsebuje originalne zapisnike o delovanju društva za samopomoč goveje živine v Cerknici, od ustanovitve, 20. maja 1928, do likvidacije društva, 29. 6. 1940. Ded Jožef Mikše je bil na sestanku pripravljalnega odbora, dne 3. 6. 1928, izvoljen za tajnika društva in je od 9. maja 1929 dalje pisal zapisnike sestankov društva. Do navedenega dne je pisal zapisnike Anton Lovko iz Cerknice, pobudnik ustanovitve društva in prvi načelnik društva, ki je verjetno tudi nabavil omenjeno knjigo.

Na začetku knjige je bil dne 13. maja 1928 zapisan »Osnutek«o poteku prvega posvetovalnega dne za ustanovitev društva. Navedeni so navzoči krajani iz Cerknice ter Ivan Remžgar iz Žerovnice, posestnik in gostilničar. Slednji je Cerkničanom priskrbel pravila, ki so jih »natanko prečitali in razmodrili«, da želijo, na sestanku navzoči, v Cerknici ustanoviti prav tako društvo, ki je potrebno za vsakega živinorejca. Dne 20. maja 1928 so razglasili, da naj pride, kdor hoče zavarovati svojo govejo živino, ta dan ob 2. uri popoldan v gostilno Na vagi v Cerknici na razgovor za ustanovitev omenjenega društva.

Podobna društva samopomoči ob nesrečah so ustanavljali že na začetku 20. stoletja, saj so se zavedali, da je pomoč sovaščanov in sosedov najhitrejša.



Dne 20. maja 1928 so se navzoči krajani Cerknice v gostilni Na vagi zavezali plačati vpisnino 5 din in 9 din članarine, skupaj 14 din. Dne 3. 6. 1928 so ponovno razglasili, da kdor želi govejo živino zavarovati, naj pride ob 2. uri popoldne v omenjeno gostilno. Iz zapisnika za ta dan je razvidno, da so prebrali društvena pravila, vpisovali gospodarje oziroma člane, imenovali pripravljalni odbor, zadnja točka dnevnega reda je bila »Slučajnosti«. 21 gospodarjev je zavarovalo 81 glav govedi. Tega dne je bil zvečer še en sestanek, kjer je bilo pod točko »Slučajnosti« sklenjeno, da se do prihodnjega občnega zbora ne sprejme nobenega člana iz Dolenje vasi in Dolenjega jezera.

Naslednji sestanek pripravljalnega odbora je bil dne 15. 7. 1928, kjer so razpravljali o višini prispevka društva ob nastali škodi zaradi zasilnega zakola junca, katerega lastnik je bil Andrej Knap. Žival je bila ocenjena v vrednosti 1925 din, lastniku naj bi povrnili 566 din odškodnine zaradi razlike v dohodku. Za kritje tega zneska so člani društva prispevali po 2 din od vsake zavarovane glave živine, ki je je bilo tedaj 308. Preostanek denarja so naložili v društveni fond pri hranilnici. Za pobiranje denarja so zadolžili blagajnika, ki je moral predhodno poskrbeti za razglas sklepa. Le-tega so opravili po običajni navadi pred cerkvijo. Načelnik društva je pod točko »Slučajnosti« poročal, da želijo vstopiti v društvo krajani vasi Mahneti, Otonica in Podslivnica. Društvo je sklenilo, da bo o tem sklepal občni zbor, da pa mora biti društvo previdno, »ker so iz imenovanih vasi največ prekupčevalci in barantavci goveje živine«. Poleg tega so menili, da je v omenjenih vaseh premalo prebivalstva, da bi lahko prodali meso govedi v primeru zasilnega zakola.



Občni zbor društva je dne 23. 6. 1929 sklenil, da se članov iz drugih vasi ne sprejme, ostanejo včlanjeni le tisti, ki so že od začetka pri društvu. Naslednje leto je bil občni zbor dne 6. 4. 1930, društvo je štelo 99 članov, zavarovanih je bilo 331 glav goveje živine. Ded Jožef Mikše je tega dne poročal kot tajnik in blagajnik. Društvo je doseglo preostanek sredstev v znesku 830 din. »Računopregledovalec« je poročal, da je račune pregledal in našel vse v najlepšem redu in se blagajniku lahko izreče absolutorij. Hkrati je predlagal, da se blagajniku izplača nagrada. Soglasno je bilo sklenjeno, da se nagrada izplača v višini 500 din. Ded je bil blagajnik 3 leta, nato ga je nadomestil drug član.

Leta 1933 je društvo zavrnilo vključitev zavarovanja goveje živine pri zavarovalnici, po uredbi o zavarovanju živine.
Društvo je moralo podatke o odbornikih društva, kot tudi o številu zavarovane govedi in podatke o poginulih živalih, poročati Sreskemu načelstvu v Logatcu. Razglase o sklicih občnih zborov, vključno z dnevnim redom, so morali priglasiti na Občini Cerknica. Občina je razglasitev potrdila, na odtisnjenem žigu sta bila vpisana datum in zaporedna številka iz vpisnika. Pri zapisnikih sestankov društva so navedeni navzoči člani, pri zapisnikih občnih zborov udeležence niso navajali. V začetku zapisnikov sestankov odbora društva je bilo vselej navedeno, da je načelnik pozdravil navzoče in konstatiral sklepčnost, ob sklenitvi zapisnika pa »prečitano in podpisano«.

Po desetletnem delovanju društva je bil še dosežen presežek prihodkov nad odhodki, prispevke je dolgovala tretjina članov. Število zavarovane živine se je zmanjšalo na 260 glav. Ugotavljali so tudi kršitve pravil. Člani so uveljavljali odškodnino, niso pa imeli zavarovane vse živine. Nazadnje je sledila likvidacija društva, ker člani niso plačevali obveznosti, nekateri pa so se odpovedali še članstvu. Zadnjega občnega zbora se je udeležilo le 7 članov, niti načelnika ni bilo. Zaradi nezadostnega števila članov se je občni zbor vršil pol ure kasneje, kot je bil sklican. Premoženjsko stanje se tedaj ni moglo ugotoviti, o kasnejših ugotovitvah ni zapisov. Sklenjeno je bilo, da se člane o razpustu društva obvesti z razglasom.



Skozi celotno delovanje društva ni bilo možno ugotoviti vzroka neplačevanja prispevkov posameznih članov. Članom, ki zapadlih obveznosti niso poravnali, so vročali opomine s pozivom, da znesek poravnajo takoj, sicer bodo zadevo predali odvetniku. Društvo je namreč lahko izplačalo izgubo dohodka prizadetemu članu le tako, da so manjkajoča sredstva zagotovili člani s prispevki. Iz navedenega dvanajstletnega delovanja društva je razviden osnovni namen delovanja – pomoč sokrajanov ob nesrečah pri goveji živini posameznim živinorejcem. Poleg tega pa je tudi razviden postopek vodenja društva, vključno s prejetimi računi posameznih obrtnikov in veterinarjev.



Člani društva so bili hkrati tudi člani Agrarne skupnosti Cerknica. Govedo je pasel »čednik« na skupnem ozemlju. Danes je govedorejcev v Cerknici manj kot 20. Površine Agrarne skupnosti, ki so bile tedaj namenjene za pašo govedi, danes prerašča gozd. Vlogo zavarovanja govedi so prevzele zavarovalnice, zavarovalne premije ob določenih pogojih sofinancira država. S tem je socialno vlogo društva prevzela država.


ŠTEFKA ŠEBALJ MIKŠ


Cerknica, 19. 3. 2019


Ni komentarjev: