Vremenski pojavi

Kakšno bo jutri vreme? To je pogosto vprašanje in predmet razgovora med znanci. Najmanj enkrat dnevno poslušamo ali gledamo vremensko napoved po radiu in televiziji. Zanima nas zato, da se bomo vremenu primerno oblekli, da vemo ali bomo potrebovali dežnik, ali bomo dela na vrtu, polju in v gozdu lahko opravili v skladu z našimi načrti in ali bomo lahko uresničili naše prostočasne dejavnosti. Nesporno drži, da vreme bo in da za dežjem vedno posije sonce. Naša ljuba Slovenija nima samo pokrajinske raznolikosti, ampak tudi vremensko. Je ena redkih dežel, ki ima na tako majhni površini bogato podnebno pestrost. Občasno nas vreme preseneti s svojo prekomerno intenzivnostjo.

Dež, nevihte

Dež nastane zaradi zgoščevanja vodnih hlapov, ko se zniža temperatura zraka. Je padavina iz vodnih kapljic različne jakosti. Najmanjši premer kapljic ima nežno rosenje, ki je večinoma povezano z meglo. Kapljice nekoliko večjega premera se pojavijo pri tako imenovanem pršenju. Izdatnejša padavina je dež, kapljice imajo premer od 0,6 do 3 mm. Z velikostjo kapljice narašča hitrost njihovega padanja. Največje in najhitrejše so nevihtne kapljice. Nevihtni nalivi so zelo izdatni in dajejo v kratkem času izredno velike količine padavin. Predvsem v poletnih mesecih nastajajo nad hribi visoki, kopasti nevihtni oblaki, ki se hitro premikajo. Običajno sledi nevihta. V nevihtnem oblaku ali med njimi in zemeljskim površjem se ustvarijo električni pojavi, ki z bliskanjem in grmenjem razelektrijo oblak. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne padavine dežja, včasih tudi toča.

V noči s 3. na 4. oktober 1994 je neurje z močnim dežjem povzročilo veliko razdejanje v severozahodnem delu logaške občine. Narasle hudourne vode so uničile dele cest, mostove, vodne propuste, zalile nekaj gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš. Ponekod so odnesle orno zemljo in za seboj pustila globoke jarke. Nastali zemeljski plazovi ter nanosi peska in zemlje so uničili kmetijska zemljišča. Največja škoda je nastala na območju Rovt, Hlevnega Vrha, Vrha Sv. Treh Kraljev, Lavrovca in Praprotnega Brda. Nekaj škode so imeli tudi na Petkovcu in Medvedjem Brdu. Občinska komisija je ocenila, da je nastala škoda v višini 100 milijonov tolarjev.
Ena od posledic z dežjem namočenih tal so zemeljski plazovi in usadi.

Toča

Toča so okrogli, jajčasti in hruškasti kosi ledu, ki padajo med močno nevihto. Premer teh ledenih zrn je med 5 in 50 mm. Kose ledu, katerih premer je manjši kot 5 mm, imenujemo sodra. Padanje toče običajno traja manj kot 15 minut.
Predvsem na kmetijskih pridelkih povzroča veliko gospodarsko škodo. Večkrat jo spremlja močan veter in z njim nastaja dodatna škoda na gradbenih objektih, gozdovih in sadnem drevju. Drobna toča s premerom okoli 1 cm povzroča škodo na poljščinah in v vinogradih, saj zrna scefrajo liste in lomijo mladike. Debelejša toča dela škodo na strehah, okenskih steklih in avtomobilih na prostem. Toča, ki je debela 2 cm, lahko pusti vidne poškodbe – jamice - na strehah avtomobilov. Če je toča debela 5 cm, razbije strešnik in na nezaščiteni glavi lahko povzroči resne poškodbe.

16. 8. 1969 je kot oreh debela toča klestila v Gornjem Logatcu in okolici.
8. 8. 1994 je neurje s točo v Logatcu povzročilo veliko škodo v gozdu, na poljščinah, poškodovalo je strehe hiš in številne avtomobile.
V Ljubljani je leta 2000 padala toča, ki je bila debela kar 5 cm.

Strela

Strela je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom. Je električna razelektritev, do katere pride zaradi statične elektrike med zemljo in oblaki ali med dvema oblakoma. Strele se pojavijo ob nevihtah in so nevarne za ljudi in naprave zaradi sprostitve velike količine energije. Bliski so lahko enostavne ravne ali razvejane črte. Ko opazujemo nevihtno nebo, najprej vidimo svetlobni blisk in nato slišimo še zvok. Svetloba je hitrejša od groma, ki je zvok in potuje s hitrostjo približno 300 m/s. Če vidimo strelo in čez 10 sekund slišimo grom, to pomeni, da je bila strela od nas oddaljena 3 km. Pogosto sledijo močnim razelektritvam še močne padavine.
Strela običajno udari v kaj visokega, kot so drevo, zvonik, stebri daljnovoda ali visoke stavbe. Lahko povzroči požar. Včasih udari v kovinski predmet ali človeka. Strelovod na stavbi ima nalogo, da lovi strele in preprečuje njene škodljive učinke tako, da odvede energijo v zemljo po predvidenih vodnikih. Slovenija leži na območju, ki je bogata z udari strel.

Sonce, sevanje, huda vročina, vročinski val
Sonce daje celotno potrebno energijo za razvoj vremena. Lebdeči delci v zraku kot so vodna para in trdi delci, slabijo sončno obsevanje. Intenzivnost sevanja je odvisna od stopnje oblačnosti, od višine sonca nad obzorjem in od letnega časa.

Julija leta 1950 je bila ves mesec huda vročina.
Leto 1987 je bilo nadpovprečno sončno. Poleti so se pojavljala pogosta neurja, ki jih je večkrat spremljala toča. Tudi naslednje leto je bilo nadpovprečno toplo, sončno in izjemno suho. Seveda niso izostala poletna neurja in zelo obsežno cvetenje morja.
Agencija za okolje RS ob vremenskih napovedih izdaja v toplih mesecih leta obvestila o toplotnih obremenitvah in po potrebi razglasi oranžni alarm.
Visoke temperature zraka povzročajo tudi večjo stopnjo izhlapevanja in porabo morebitne padavinske vode za rast rastlin. Zaradi tega se količina padavin, ki obnavlja podzemno vodo, zmanjša, kar neugodno vpliva na napajanje vodonosnikov.
Leta 2003 je Evropo prizadel najhujši vročinski val. Med najbolj prizadetimi območji so bile države zahodne in srednje Evrope. Najbolj vroče poletje je prineslo ljudem hude zdravstvene težave, naravne nesreče in s tem tudi gospodarsko škodo. Skupno število žrtev vročinskega vala se je približalo 70.000.

Suša

Dolgotrajno pomanjkanje padavin je razlog za nastanek suše. Suše v zimskih mesecih običajno nimajo tako hudih posledic kot pomladne in poletne suše. Te pa skoraj nikoli ne prizadenejo celotne Slovenije. Relativno pomanjkanje padavin je predvsem posledica njihove neenakomerne razporeditve preko leta in velikih nihanj letnih padavin.
Suša ni samo pomanjkanje padavin. Na sušo vplivajo tudi drugi klimatski dejavniki, kot so veter, temperatura in pokrajinske značilnosti.
Slovenija velja za »namočeno« deželo, vendar so kljub temu suše pogoste. Pred drugo svetovno vojno so bile najhujše suše v letih 1930, 1931 in 1937. Po II. svetovni vojni so bile najhujše suše v letih 1950, 1952, 1962, 1978, 1979, 1983, 1985, 1988, 1992, 1993, 2000, 2004, 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011.
Zaradi hudih suš je ogrožena preskrba s pitno vodo. Ob višku suše leta 1993 je bilo od dovažanja pitne vode odvisnih več kot 54.000 prebivalcev, prepeljane dnevne količine vode za ogrožene prebivalce in živali so presegle 3 milijone litrov.
Posledica dolgotrajne suše, suhega, vetrovnega in toplega vremena so požari v naravi, ki se pogosto pojavljajo poleti, zlasti avgusta. Najbolj je ogroženo območje Krasa, koprskega Primorja in zgornje Vipavske doline. Intenzivnost takih požarov naj bi bila veliko večja podnevi, ko je v zraku manj vlage, temperature so višje, močnejši pa so tudi vetrovi, kot pa v času noči. Požari v naravi se največkrat začnejo v času od 12. do 14. ure.

Leta 1983 je suša povzročila veliko škodo v kmetijstvu in elektrogospodarstvu ter velike težave v preskrbi s pitno vodo. Pridelek v kmetijstvu je bil manjši za 20 %. V 85 % občin so morali organizirati dodatno oskrbo s pitno vodo za prebivalce in živino. Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah se je zmanjšala za 12 %. Po krajših prekinitvah se je suša nadaljevala še v jesen.
30. julija 2003 je pri krajih Klariči in Sela na Krasu izbruhnil požar, ki se je na ozemlje Slovenije razširil iz Italije. Požar se je zaradi izredne suše in burje kljub prizadevanjem gasilcev in posadk helikopterjev Slovenske vojske hitro širil in že v nekaj urah ogrozil več vasi. Požar je zajel več kot 1.048 ha površine.

Zemeljski plazovi

Gmoto snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol, imenujemo plaz. Ločimo zemeljske in snežne plazove. Nevarnost plazov je odvisna predvsem od geološke sestave tal, posegov v okolje ter delovanja drugih nesreč, kot so dolgotrajnejše in močnejše padavine ter potresi. Plazovi lahko povzročijo malo ali veliko materialno škodo na gospodarskih in drugih objektih ter na kmetijskih in gozdnih površinah.
Plazovita območja so v KS Vrh Sv. Treh Kraljev, na Medvedjem Brdu, v Rovtah in v delu Hotedršice.

Po deževju se je sredi novembra 2000 pod Stožami v dveh dneh (15. in 17. novembra) sprožil plaz, ki je kot drobirski tok prizadel 4 km oddaljeni Log pod Mangartom. Zemlja, kamenje in drevesna debla oz. 1.000.000 m³ materiala z nadmorske višine 1600 m je zdrsnilo in se naložilo na nadmorski višini 630 m. Življenje je izgubilo 7 ljudi, porušenih je bilo 6 stanovanjskih in gospodarskih objektov, 23 pa poškodovanih.

Megla

Za meglo lahko rečemo, da je oblak, ki se dotika tal. Pojavi se, ko vlaga izhlapeva s površine zemlje. Ker se izhlapljena vlaga dviguje, se ohlaja in kondenzira v znan pojav megle. Megla se od oblakov razlikuje le v tem, da se dotika Zemljine površine, oblaki pa ne. Nastane lahko na več načinov, kar je odvisno od tega, kako se pojavi hlajenje, ki je povzročilo kondenzacijo.
Ob mrazu je megla pogosto povezana z nastankom slane in poledice. V gosti megli se vidnost lahko zmanjša na 10 ali celo na 5 m. Za njen razkroj je potrebna toplota, ki jo največkrat dajejo sončni žarki, zato je jutranje megle preko dneva razkrojijo.

Na Dolenjski cesti je v soboto, 27. 11. 2010, zaradi goste megle in neprilagojene hitrosti verižno trčilo 38 vozil. V nesreči je bilo udeleženih 51 oseb. Več jih je bilo poškodovanih, tri osebe so umrle. Udeleženci nesreče so povedali, da se je megla na cesto spustila nenadoma.
Na primorski avtocesti se je nekaj čez 13. uro 28. decembra 2014 pred izvozom Postojna zgodila hujša prometna nesreča. Na avtocesti se je prevrnil tovornjak in potem je sledilo verižno trčenje vozil zaradi zelo slabe vidljivosti v megli. Umrla je ena oseba, tri osebe so bile huje in 39 ljudi lažje poškodovanih. Skupaj je bilo v nesreči udeleženih 47 osebnih vozil, tri tovorna, en kombi in en avtobus ter okoli 120 ljudi.
30. januarja 2016 ob 14. uri se je med Senožečami in Razdrtim v gosti megli zgodila prometna nesreča. V verižnem trčenju 70 vozil (osebna vozila, nekaj tovornih vozil in avtobus) so umrli 4 ljudje in 28 jih je bilo poškodovanih.

Slana, pozeba

Pozebe so razmeroma redke in nastajajo v zimski polovici leta, kadar k nam prodre izjemno hladen zrak s severa. Če je v zraku dovolj vlage, nastane ob nizkih temperaturah slana, ki prizadene le nižinske in kotlinske nasade, sadovnjake in vrtnine. Škode so lahko velike spomladi in manjše jeseni. Do pozebe pride ponoči, v jasnih nočeh, ko so toplotne izgube tako velike, da se tla in zrak tik nad njimi ohladijo do – 5 st. C ali celo do – 10 st. C.

Zaradi nizkih temperatur v marcu in aprilu 1977 so Slovenijo prizadele močne pozebe. Največ škode je utrpelo sadno drevje.
Spomladanska pozeba aprila 2001 je prizadela večino sadjarskih regij v Sloveniji. Povzročila je izpad pridelka koščičastih vrst sadja in močno okrnila pridelek jabolk in hrušk. Nastala škoda je bila ocenjena na 3,5 milijarde tolarjev in je dosegla razsežnosti naravne nesreče.

Poplave

Struge potokov in rek se oblikujejo počasi in njihova velikost je sorazmerna s količino vode, ki se običajno pretaka na tem področju. Ko območje nenadoma prejme veliko večjo količino vode, preplavi struge in voda se razlije na okoliška zemljišča. V eni uri lahko pade do 100 litrov padavin na kvadratni meter. V ljudski govorici se za večje količine padavin uporablja izraz "oblak se je utrgal".

Manjše poplave se v Sloveniji pojavljajo vsako leto. Značilni so štirje tipi poplav: nižinske, hudourniške, poplave na kraških poljih in poplave morja. Novembra in decembra so najpogostejša poplave na vodotokih. Vpliv pogostih poplav in povodeni v Sloveniji je bil ponekod tako močan, da so se posamezni deli v stoletjih izoblikovali v povsem značilno poplavno pokrajino. V prejšnjem stoletju je bilo pri nas 22 velikih poplav, od tega 6 takih, ki so zajele večji del Slovenije. Skoraj 15 % vseh slovenskih površin ogrožajo poplave.
Ustno izročilo domačinov pravi, da so bile po Logaškem polju v 20. stoletju poplave v letih 1905, 1932, 1965 in 1979 najhujše. Prej naj jih ne bi bilo, ker je na kasnejšem poplavnem področju delovalo več mlinov. Z območja Žibrš, Črnega potoka in Reke pritečejo vode v Gornji Logatec. Tako je bilo tudi 2. in 3. septembra 1965, ko je voda poplavila Gorenjo vas, Gorenji Logatec, kmetijska zemljišča pod Ženčkom in Sekirico, Brod in Dol. Logatec, vse do požiralnika Jačka. Terjala je dve smrtni žrtvi.
Posledica obilnega deževja 27. in 28. januarja 1979 je najhujša poplava, ki jo pomnijo Logatčani. Pod vodo je bilo 25 ha površine. Takrat je v okolici Logatca padlo več kot 100 mm dežja. Tla so bila namočena zaradi relativne debele snežne odeje, ki je pokrivala tla še nekaj dni pred deževjem. Sledovi poplave so še vidni na nekaterih hišah v bližini Jačke.
Z zgraditvijo suhega zadrževalnika Mareke se je bistveno zmanjšala možnost poplav v Logatcu, v Hotedršici pa z zgraditvijo zadrževalnika vode v Žejni dolini.
18. do 20. septembra 2010 je bil poplavljen južni del Ljubljane ter mesta ob Ljubljanici, Krki, Savinji, Sori, Dragonji in Kolpi. Poplave je povzročilo močno deževje, divjanje hudournikov in zemeljski plazovi. Nastala je ogromna materialna škoda na infrastrukturi, poljih in stavbah.
Pred koncem leta 2010 je zaradi močnega deževja in porušitve pregrade v Žejni dolini doživela poplavo Hoteršica.
Ponoči 7. 11. 2014 je v Cerknici kot posledica močnega deževja v njeni okolici v dveh urah za tri metre narasel potok Cerkniščica. Zalilo je 80 hiš sredi Cerknice in tovarno Mineralka ter Brest Pohištvo. Ogroženih je bilo še 200 hiš. Poplavljen je bil tudi gasilski dom, podzemna garaža vključno z vozili in še okoli še 80 hiš in gospodarskih poslopij v Dolenji vasi. V noči na petek so sirene dvakrat opozarjale prebivalce na bližajočo poplavo. Policisti so ponoči prebivalce opozarjali na poplavo tako, da so jim zvonili na vhodnih vratih.
7. 11. 2014 je bila v nekaterih predelih občine Logatec zaradi poplav prekinjena oskrba z električno energijo. Brez elektrike je bilo 400 gospodinjstev.

Veter

Naravno gibanje zraka, ki ga povzroči porušeno razmerje med zračnima pritiskoma nad hladnim in toplim delom površja, imenujemo veter. Izenačiti porušeno razmerje je naloga vetrov. Poznamo več vrst vetrov: stalni vetrovi, pasati, monsuni, krajevni vetrovi itd. Močni vetrovi se pojavljajo predvsem pozimi, z vdori hladnega zraka (burja na Primorskem, fen pod Karavankami in Posočju).
4. 2. 1969 je orkanska burja porušila televizijski stolp na Nanosu.
Od 9. do 11. februarja 1984 je pihal orkanski severni veter ob Karavankah.
19. 2 1988 je v Kranju in na Krvavcu pihal zelo močan veter.
Od 1 do 5. januarja 1993 je na Vipavskem pihala burja s hitrostjo do 200 km/h.

Tornado, orkani

Tornado je močan nevihtni veter. Zanj je značilen vrtinčast oblak v obliki dimnika, ki se razteza od tal do nevihtnega oblaka. Njihov premer je po navadi nekaj 10 m, izjemoma pa so lahko veliki tudi nekaj 100 m. Nekateri se ohranijo samo nekaj minut, najmočnejši pa tudi nekaj ur. Premikajo se zelo hitro, 55 km/h, zabeležena je celo največja hitrost 240 km/h.

Okoli 20. ure 7. julija 1924 se je nebo nad logaško kotlino nenadoma stemnilo. Črni oblaki so prekrili nebo in pridrvel je silen vihar z močnim grmenjem in bliskanjem. Zelo močno je deževalo in usula se je toča. Orkan je trajal samo 10 do 15 minut. Uničil je vse poljske pridelke, 90 % gozdov, na Martinj Hribu 7 kozolcev in poškodoval kmečke hiše. Orkan se je vil od Gornjega Logatca proti Kalcam in Martinj Hribu. Orkan je bil podoben velikanskemu vodnemu stebru, ki je na svoji poti vse izruval in uničil.
21. 6. 1961 je vrtinčast vihar pustošil po Kobaridu.
4. 7. 1965 je vrtinčast vihar med Postojno in Cerknico opustošil veliko gozdov.
14. 8. 1969 je vihar v Prekmurju lomil drevje in odkrival strehe.
Med 18. in 19. uro je 23. avgusta 1986 vrtinčast vihar začel svojo rušilno pot v Novem Svetu in se preko Hotedršice pomikal proti severovzhodu. Da je bil veter vrtinčast, so jasno pokazale poškodbe na stavbah in gozdovih ob cesti Logatec–Rovte do naselja Ceste in nato do vasi Prezid, vzhodno od Stare Vrhnike in na Barju . Konec rušilne moči je bil blizu Tomišlja okoli 19. ure. Meteorologi so izračunali, da je bila hitrost v vrtincu najmanj 216 km na uro.

Visok sneg

Obilne snežne padavine so lahko vzrok številnih težav, kadar z debelo snežno odejo povzročijo zastoje v prometu, podirajo stare ali šibke strešne konstrukcije ali cele zgradbe.
Leta 1952 je od 13. do 15. februarja v Sloveniji snežilo kar 50 ur. Snežna odeja je bila že pred 12. februarjem visoka od 27 do 90 cm. Prišlo je do zastoja v prometu, številne vasi in zaselki so bilo odrezani od večjih naselij. Rednim službam je na pomoč priskočila vojska. V Ljubljani so za čiščenje cest uvedli splošno mobilizacijo. V ozkih ulicah so se pešci premikali z ene stani na drugo stan ulice skozi tunele. Ceste so plužili s plugi, ki jih je vleko več parov konj.
Na Kredarici so 11. aprila 1977 izmerili 690 cm debelo snežno odejo.
Močno sneženje je v prvih dneh aprila 1996 zajelo visokogorje, zapadlo je preko meter snega, sneg pa je tudi v nižinah zahodne Slovenije povzročal težave v prometu.

Poledica

Poledica je zaledenela oblika padavin na tleh, ki nastaja v hladnem obdobju leta. Nastane pri padanju podhlajenih vodnih kapljic na tla ali pršenju iz megle. Ko je temperatura zemlje in predmetov nad njo pod 0 st. C, se kapljice v dotiku takoj spremenijo v trdno stanje oz. zmrznejo. Največ težav povzroči poledica na cestah. Zaradi nevarnosti poledice se priporoča večja previdnost na cestah. 7. 2. 1938 so v Ljubljani zabeležili na cestah močno poledico.

Žled

Žled nastane zaradi prepletanja mrzlih in toplejših zračnih gmot, ko dežuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem, oziroma ko padavine v tekoči obliki padajo na podhlajeno podlago. Navadno pri taki temperaturi sicer sneži, vendar v določenih vremenskih razmerah kljub temu padavine padajo v tekoči obliki. Pojav žleda najpogosteje nastane po obdobju hladnejšega vremena ob dotoku toplejšega in vlažnega zraka v višinah. Dež pada v hladen zrak nad nižinami. Drobne kapljice dežja priletijo na zmrznjeno podlago in v trenutku zamrznejo.
Tako led oblije veje, debla, telefonske in električne žice, drogove, transportna sredstva … Zaradi sloja ledu se električni kabli razširijo na svojo večkratno širino, zaradi teže ledu se pretrgajo ali povlečejo k tlom jeklene konstrukcije.
Najbolj značilen in pogost je žled v jugozahodni Sloveniji, na visokem krasu in njegovem obrobju. Od Julijskih Alp na severozahodu prek dinarskih visokih planot in njihovega vznožja do Snežnika na jugovzhodu sega ozemlje, kjer se pojavlja žled. Nadaljuje se na hrvaško stran proti Gorskemu Kotarju, Velebitu in Liki. Brkini, senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušica, Nanos, Trnovski gozd in Čičarija so področja, ki jih žled najpogosteje prizadene.
Vsakih nekaj let se pojavi srednje močan žled, približno na 50 let pa močan žled, ki povzroči veliko gospodarsko škodo. Najbolj izrazit je v pasu od 400 do 1000 m nadmorske višine. Za močnejšim žledom se pojavi žledolom, ki nastane takrat, ko se na drevesih nabere debelejša obloga žled. Zaradi njegove teže se začnejo lomiti veje in drevesa ter lomiti ali ukrivljati električni drogovi.
Od 4. do 6. novembra 1980 uničujoči žled pustošil v Brkinih. Ledeni oklep je bil debel do sedem centimetrov. Zaradi poškodb pa je bilo posekanega približno 674.000 m3 lesa.
V novembru 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju na površini 21.000 hektarjev. Na Idrijskem ter Cerkljanskem so doživeli še intenzivnejši žled kot novembra 1984. Obnovljeni daljnovodi so bili ponovno uničeni.

Konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval kar 8 % površine slovenskih gozdov. Poškodovanost je bila največja na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju.
V zimi 1996/1997 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000 m3 lesne mase na slabih 8 % površine slovenskih gozdov (približno 82.000 ha). Najhuje so bili prizadeti gozdovi na kranjskem.
Na pustno nedeljo, 21. februarja 2009, se je žled obdržal na drevju in električnih vodnikih. V ponedeljek zvečer je začelo obilno snežiti na območjih Cerknice, Logatca in Žirov. Moker sneg se je »dobro« oprijemal z žledom okovanih vodnikov in drevja in povzročil veliko dela in škode elektrikarjem.
Januarja 2010 se je najdebelejši žled pojavljal v Brkinih na nadmorski višini nad 600 metrov.
Konec januarja in začetek februarja 2014 je žled prizadel celotno Slovenijo razen Prekmurja in Primorske. Zaradi poškodb na električnem omrežju je brez električnega toka ostalo okoli 250.000 ljudi, žledolomi pa so povzročili zaprtje številnih cest po državi, Agencija za okolje RS je zaradi vremenskih razmer za celotno Slovenijo razglasila rdeči alarm. Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, kjer je bila škoda ocenjena na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Celotna škoda po žledolomu je bila ocenjena na 300 do 500 milijonov evrov.

Posledice vremenskih ujm

Ekstremni vremenski pojavi so vse pogostejši. Večje ali manjše katastrofe, povezane s vremenskimi pojavi, nas doletijo vedno pogosteje. Njihova moč in pogostost se stopnjujeta. Nekatere katastrofe nastanejo zaradi klimatskih sprememb, ki jih v veliki meri povzroči človek. Raziskave kažejo, da se temperatura zraka dviguje. Lahko pričakujemo drugačno podnebje. Obseg in vrsta posledic nekaterih vremenskih ujm sta odvisna od pripravljenosti družbe na nesreče (premišljeni posegi v okolje, ustrezna gradnja, melioracije in spreminjanje vodnega režima, uvajanju monokultur v kmetijstvu in gozdarstvu itd.) in od učinkovitosti ukrepanja. Posledice vremenskih ujm občutimo kot zmanjševanje kakovosti življenja, poslabšanje zdravstvenega stanja (bolezni) ter počutja. Posledice so človeške žrtve, velika materialna škoda in stroški intervencijskih služb. Želimo si zadostno količino kakovostne hrane in pitne vode. Skušajmo razumeti naravne pojave ter predvideti njihovo pojavnost, ogroženost ljudi in okolja, dokler je še čas.

Pripravila Marinka Cempre Turk