Napovedovalci vremena

Napovedovalci vremena

Veliko kmečko dvorišče - burjač - je odprto samo proti jugozahodu. Na vzhodni strani je hiša, na severu pa podolgovata šupa s širokim nadstreškom in naprej velika štala. Taka postavitev pozimi varuje dvorišče pred mrzlimi severnimi vetrovi in nanosom suhega snega. Nadstrešek je nepogrešljiv prostor, kjer je vedno suho. Spomladi in jeseni vsak sončni žarek hitro ogreje dvorišče, da je prijetno za razna opravila ter sušenje perila in pridelkov, poleti pa senca stare trte na latniku varuje pred hudo pripeko.
„Svinjska kuhinja“ je bila del velike šupe, ki je danes ni več. Pred njo je bilo veliko korito, kamor se je poleti in pozimi preko dvorišča gonila živina, da se je napojila in tudi malo pretegnila ude, saj je bila, razen para volov, stalno privezana v štali. Kuhinja je bila prostorna, opremljena preprosto, le z veliko mizo, starim štedilnikom, brzoparilnim kotlom in pralnim koritom. Vse drugo je bilo povezano z letnim časom in potrebami. Kot ime pove, je bila namenjena predvsem kuhanju hrane za živino, predvsem za prašiče. V času kolin je bil to osrednji prostor dogajanja. S prihodom zime je bila tu žganjekuha, prostor za druženje, pa tudi delavnica za izdelavo in popravilo kmečkega orodja.
V vsakem obdobju je bil prostor po svoje čaroben. Nepozabne so vonjave iz svinjskega kotla. Otroci dostikrat nismo mogli počakati do kosila. Kuhan krompir, korenje, repa, koleraba ... - čeprav neslano, se dandanes ne more primerjati z nobeno kupljeno zelenjavo. Ko je zapadel sneg, se je kmalu začel širiti vonj po jabolčnih tropinah, ki je bil pomešan z vonjem dima smolnatih gorevcev. Nekaj posebnega je bil vonj obrezin in oblancev leskovih palic, ki so bile namenjene za izdelavo in popravilo kmečkega orodja.
Seveda se je vse na kmetiji dogajalo v odvisnosti od vremena. Če je bilo vreme lepo, je bilo delo na vrtu, na njivi, na polju, v gozdu ... Ko pa je bilo slabo, je bilo obilo dela pod streho. Počitka zaradi slabega vremena ni bilo, bil pa je le-ta zapovedan ob nedeljah in praznikih. Za načrtovanje dela je bila izjemnega pomena vremenska napoved. V ta namen je pred svinjsko kuhinjo visel živosrebrni termometer in čudovita ročno izdelana vremenska hišica, ki me še danes navdušuje s svojo preprostostjo in izjemno učinkovitostjo. Temperatura in vlažnost zraka sta pomembna podatka za napoved vremena. Kadar se vreme kvari, se vlažnost zraka poveča, zračni tlak pa pada. Pri vremenski hišici potegne deklico noter in pripelje dečka z dežnikom ven. Ker človek ne zaznava majhnih sprememb zračne vlažnosti, nam je bilo premikanje dečka in deklice v veliko pomoč pri napovedi vremena, saj takrat vremenskih napovedi, kot jih imamo danes, ni bilo. Bili pa so še drugi znanilci spremembe vremena. Tla v kleti so postala vlažna. Kadar smo bili v gozdu, smo opazovali kamenje, ki je spremenilo barvo v temno sivo in se je orosilo, smrekovi ali borovi storži so se zaprli, na polju pa je bila znanilka slabega vremena bodeča neža, katere zunanji listi so se enako navlažili kot storži in zato se je cvet zaprl. Na vrtu in na njivi pa je bil znanilec slabega vremena cvetoči slak, ki ga je bilo vedno povsod polno in se je na spremembo odzval prav tako kot bodeča neža. Ob košnji je bilo še posebej pomembno pripeljati seno domov suho in če so bili brenclji, kljub temu da smo jih otroci morali odganjati z leskovimi vejami, zelo nadležni živini, je bilo treba pohiteti zaradi bližajoče se nevihte. Takrat so lastovke letale čisto pri tleh in močno ščebetale. Če se je pooblačilo in se je veter popolnoma umiril, smo rekli, da „posluša“. Takemu stanju je običajno sledilo daljše obdobje slabega vremena. Kadar pa so se pojavili še črni oblaki nad Hrušico, je bil to znak za beg na varno in suho pod najbližjo streho. Pred plohami smo se večkrat zatekli kar pod mogočen hrast, kadar pa se je bližala nevihta s strelami in gromom, smo bežali v leseno barako, ki je bila narejena prav za ta namen, šele veliko kasneje smo jo občasno uporabljali za kakšen nedeljski piknik. Veliki hrasti so bili na tem območju skoraj vsi že deležni kakšnega udara strele, zato se nismo upali zadrževati v njihovi bližini. Po takih nevihtah smo otroci raziskovali okolico in če smo naleteli na močerada, ki se je leno premikal med mokrim listjem in preperelimi vejami, ali nas je svetlikajoča sled pripeljala do velikega črnega lazarja, je to pomenilo, da s sušenjem sena nekaj dni ne bo nič.
Popolnoma drugače je bilo v gozdu. Na polju se je videlo daleč naokoli, tu pa je bil lahko delček jasnine med vrhovi smrek zelo varljiv znak lepega vremena. Ko je zagrmelo, je bilo ponavadi že prepozno, da bi prišel suh domov, sploh z velikim vozom, v katerega je bil vprežen par volov, ki se jima v takem vremenu še posebej ni nikamor mudilo. Če je postalo soparno, smo se prekomerno znojili in so tako nas kot živino napadli brenclji, muhe in celo komarji tako močno, da se jih ni bilo mogoče otepati. Živina je postala nemirna, pričela je dvigovati glavo proti vetru, si oblizovala gobec in s široko odprtimi nosnicami globoko vdihovala zrak. Ptice pevke so potihnile, slišal se je samo še žolnin piv, piv, piv, na drugi strani pa predirljivo vreščanje šoje. To so bili dovolj jasni znaki, da se bliža nevihta in se bo najbolje pobrati domov.
Spremembo vremena lahko tudi vonjamo. V gozdu ob padcu zračnega tlaka in povečani vlažnosti začutimo izrazit vonj po trohnobi. Nad močvirjem se dvigujejo razni plini, ki imajo lahko vonj po žveplu. Takrat tudi iz odtočnih cevi in greznic bolj zaudarja. Tudi lepe vonjave se po vlažnem zraku lažje prenašajo, tako da imajo dišeče rože takrat bolj intenziven vonj.
Večkrat smo opazovali,kako se listi mokovca svetlikajo, toda ne ob vsakem vetru. Drevesni listi so namreč postavljeni tako, da so prilagojeni najpogostejšim vetrovom. Ker neurja povzročajo prav vetrovi, ki zapihajo iz kake druge smeri kot običajno, se listi takih dreves obrnejo na »belo stran«, kar pogosto pomeni, da prihaja nevihta.


Živali kot vremenski preroki

Danes do vremenske napovedi ni težko priti, ko še ni bilo radijskih in televizijskih poročil ter interneta, pa so skušali vreme napovedati na podlagi pojavov v naravi. V 14. številki časopisa Mati in gospodinja je bilo leta 1929 objavljeno, kako vreme s svojim vedenjem napovedujejo živali:

Čebele, ose. Ako čebele in ose zgodaj zjutraj praše, to pomeni, da bo lepo vreme. Ako pa nikakor ne marajo vzleteti, ali pa ako samo parkrat lete okoli čebelnjaka, bo v kratkem dež, nevihta ali pa vsaj močan veter.
Muhe. Hišne muhe so pred nevihto ali dežjem nemirne in jih kar ni mogoče od človeka odpoditi. Tudi zunanje muhe, takozvane zaletavke, prilete pred dežjem rade v sobe ter z močnim brnenjem naznanjajo svoj prihod.
Pajki. Pajek, ki bo pridno predel na svoji pajčevini, naznanja s tem lepo vreme. Pred dežjem pa delo ustavi ter počiva.
Brenceljni. Pred bližajočo se nevihto so ti posebno nadležni. To tudi lahko opazimo, ako se potimo, ali ako se na prostem kopljemo.
Mravlje. Ako je lepo vreme, nosijo mravlje svoje bube na solnce in zrak. Kadar se pa bliža deževje, jih znosijo globoko v mravljišče, da jih tako obvarujejo pred mokroto.
Kobilice. Predno nastane nevihta, kobilice prenehajo z onim znanim vršenjem, katero prihaja od tod, ker si noge ribajo ob peroti.
Rujavi hrošči. Ako hrošči v času od konca aprila do konca junija dolgo v noč veselo okoli letajo, se ni treba bati dežja.
Žabe. Ako je žabe pri lepem vremenu mnogo slišati, se bo vreme še dolgo lepo držalo.
Krastače. Ta gnusna žival je izrazit ponočnjak ter prileze na dan šele po solnčnem zahodu. Ako pa jih vidimo čez dan, da so prilezle iz svojih vlažnih skrivališč, potem lahko z gotovostjo računamo, da bo v kratkem dež.
Netopirji. Ako netopirji zvečer letajo visoko v zraku, je pričakovati trajno lepo vreme. Nasprotno pa, ako se zaletavajo po kotih, pomeni, da bo deževno.
Martinčki. Ako se martinčki vzpenjajo po grmovju in drevju, potem lahko z gotovostjo računamo, da bo naslednji dan lepo vreme. Ako pa se boječe plazijo med suhljadjo in v luknje, bo v kratkem nevihta.
Kače. Slepci in druge kače se ob lepem vremenu rade solnčijo ter se navadno hitro skrijejo, ako se jim bližamo. Ako pa leno polegajo, ali pa prihajajo na vrtove in gnojišča, nevihta ni daleč.

Krti. Kadar krt zemljo visoko rije, bo v kratkem dež. Ta pojav je v zvezi s tem, ker se črvi pred bližnjim dežjem pomaknejo na površje zemlje. Ti pa so krtu glavna hrana.
Ribe. Ako ob lepem vremenu ribe plavajo visoko in tu pa tam skačejo iz vode, bo v najkrajšem času dež in nevihta. Ako skačejo ob deževju, to nič ne pomeni. Ob jezerih nastane pred dežjem močan duh po ribah.
Vrane. Ako vrane sedajo na vrhove drevja, bo lepo vreme. Ako pa nemirno letajo sem in tja ter močno krakajo, bo pa dež, pozimi sneg.
Lastavke. Kadar vidimo lastavke zelo visoko letati, kjer iščejo mrčes, ki se je visoko dvignil, bo lepo. Ako pa letajo zelo nizko in se skoraj pri poletu v vodo zalete, bo deževno.
Golobje. Domači golob je dober vremenski znanilec. Kadar vzleti ven na polje ter se takoj zopet povrne, pričakujmo v najkrajšem času trajnega dežja.
Kokoši. Ako se kokoši nemirno valjajo po prahu, ali še pozno zvečer iščejo piče ter gredo pozneje k počitku kot navadno, pričakujmo dolgo slabo vreme.
Govedo. Nemirna žival na paši, ki mnogo okoli skače ali »bezlja«, kot pravijo v nekaterih krajih, je to znamenje, da bo kmalu nastopilo deževno vreme.
Mačke. Kadar se mačke posebno vztrajno in temeljito »umivajo« kot za kak zelo važen sprejem, je deževno vreme blizu.


Kaj pa človek?

Predvsem starejši pogosto tarnajo nad slabim počutjem, raznimi bolečinami v sklepih, celo v manjkajočih udih jih trga. Imajo glavobole in za to nemalokrat krivijo prihajajoče vreme ali ga celo napovedujejo. Takim ljudem pravimo meteoropati, vedi pa meteoropatija. Naslednji članek govori o tem, kako lahko vreme vpliva na naše zdravje in počutje.

Skrivnost vremensko občutljivih ljudi

19. maj 2010, Avtor: Tili Kojić

Meteoropat prehiteva barometer

Vremenske spremembe vplivajo na številne ljudi. Trganje v kosteh, glavobol ali vsaj slabo razpoloženje in potrtost so le nekateri simptomi, ki napovedujejo spremembo vremena. Nekateri ljudje se tako dobro poznajo, da lahko po žariščih bolečine, denimo trganju v levem kolenu, natančno napovedo, kdaj bo deževalo ali snežilo.

Včasih so ljudje na osnovi obnašanja živali sklepali, da se bo spremenilo vreme. Toda nekateri ljudje niso tako spretni, da bi si pomagali, ko jih napadejo glavobol, nemoč in zmešnjava v glavi. O tej temi, ki vse bolj zadeva sodobnega človeka, smo se pogovarjali s Tanjo Cegnar, meteorologinjo, ki se že vrsto let ukvarja z biometeorologijo.
Da vreme vpliva na življenje, je znano že od pradavnine. Po nizkem letu lastovk so ljudje napovedovali dež, saj se takrat žuželke, s katerimi se lastovke hranijo, držijo pri tleh, da jih ne bi odnesla nevihta.
Ljudje povsod po svetu se na ciklonsko aktivnost, ki pomeni dež, oblačnost ali sneg, a tudi na polno luno, odzivajo s spremembo razpoloženja, obnašanja in številnimi zdravstvenimi motnjami. Enako velja za čas pred potresom. Drastične vremenske spremembe prizadenejo vse, medtem ko običajne vremenske spremembe občutijo predvsem kronični bolniki, otroci, starejše osebe in tretjina sicer zdrave in delovno sposobne populacije. To je tudi razlog, zakaj je biometeorologija sredi 20. stoletja postala zanimiva za preučevanje v vojaške namene.

Šarav, fen in Ana

Prva dela so opisovala meteoropatsko obarvane vetrove, katerih pihanje naglo povečuje število sprejemov v bolnišnice ali pozivov prve pomoči. Tako v Izraelu poznajo veter šarav, ki piha čez puščavski pesek ter prinaša hude migrene in skoke krvnega tlaka. Fen, topel veter z Alp, ki piha čez sneg, povzroča spremembe duševne narave in v severni Italiji povzroča epidemije samomorov. V Ameriki piha veter, imenovan Ana, ki seje potrtost in migreno. Sredozemski veter, ki na široko piha čez vrhove morskih valov, povzroča razdražljivost in napadalnost – v Dubrovniški republiki so kriminalca kaznovali blažje, če je dejanje povzročil v času, ko je pihal ta veter.

Pred nevihto

Z dolgotrajnim preučevanjem v ZDA in na Nizozemskem so odkrili natančen mehanizem meteoropatskih motenj. Pred spremembo vremena se spreminja atmosferska naelektrenost in povečuje raven pozitivnih ionov v našem delu aerosfere. Pri vetrovih prihaja do ionizacije, kadar pihajo čez pesek, sneg ali valove. Ko vdihujemo zrak s povečano koncentracijo pozitivnih ionov, v telesu nastane poplava hormona serotonina (ta zožuje ali tonizira krvne žile), ki se nahaja v krvnih ploščicah (trombocitih), možganskih celicah (nevronih) in črevesni steni (argentafinih celicah). Meteoropati se na vremenske spremembe odzovejo 24 ur, včasih pa celo 48 ur pred dežjem ali snegom, odvisno od gibanja vala fronte. Njihove zdravstvene motnje torej niso toliko povezane z vremenom, ki ga vidijo skozi okno, kot s tistim, ki se šele obeta. Napaka nekaterih razprav in knjig je prav v tem, da primerjajo motnje z aktualnim (trenutnim) vremenom.

(Ne)soglasje z naravo

Toda poleg elektromagnetnih impulzov in stopnje občutljivosti našega organizma je za vse večje število meteoropatov kriv tudi sodobni življenjski slog. Znanstveniki namreč menijo, da se zaradi življenja, ki skorajda v celoti poteka v zaprtih prostorih, pogosto celo z umetno klimo, znatno zmanjšuje naša zmožnost naravnega prilagajanja in upiranja zunanjim vremenskim vplivom. Ker torej ne živimo več v soglasju z naravo in se skorajda ne zadržujemo več na prostem, ima naše telo resne težave pri prilagajanju, kar še kako občutimo.

Znaki

Serotonin zaradi delovanja na majhne, gladke mišice v stenah krvnih žil in bronhijev povečuje krvni tlak (kar povzroča bitje srca, tresavico, migreno) ter zožuje dihalne poti (kar povzroča astmatične krize). Pred dežjem ali sneženjem v bolnišnicah dokazano sprejmejo več otrok z obstruktivnim bronhitisom.
Učinek spreminjanja vremena se kaže tudi v obliki okrepitve črevesnega pretakanja in v povečanju števila spontanih splavov zaradi materničnih krčev.
Za migreno običajno trpijo ljudje s slabšim vezivnim tkivom, kar se odraža v obliki modrikastih beločnic, razširjenih ven, prožnih sklepov, modric "brez razloga" ter obilnih menstruacij pri ženskah. Krvne žile teh ljudi so zaradi slabšega elastina v stenah žil navadno široke, zato imajo nizek krvni tlak 105/70, ki jim tudi ustreza. Pred spremembo vremena zaradi zoženja premera krvnih žil in s tem zadrževanja tekočine krvni tlak naglo poskoči do "normalnega" (120/80), kar se kaže v obliki mrzlih rok in nog, glavobola v predelu senc in bolečine v očeh, pogosto ob hkratnem razbijanju srca (vse do paroksizmalne tahikardije), občutku mraza, tresenju in slabosti. Številni ljudje so takrat zmotno prepričani, da jim je padel krvni tlak, zato pijejo kofeinske napitke. V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina.

Reakcije

Meteoropatija je, tako kot slabost vezivnega tkiva (kolagena in elastina), pretežno dedna značilnost. V nekaterih družinah se je zaradi različnih občutljivosti nekdo odzival s hipertenzivno krizo dva dni pred dežjem, drugi z glavobolom dan pred dežjem, tretji z razbijanjem srca dvanajst ur pred spremembo vremena. S ciljnim vzporednim spremljanjem svojega stanja in vremenskih sprememb v roku dveh, treh mesecev lahko ljudje ugotovijo, ali so meteoropati, zlasti če pri sebi opažajo tudi druge znake slabega vezivnega tkiva. Hitro opazimo, da najprej reagirajo meteoropati, šele nato se začne igla barometra spuščati navzdol.

Polna luna

Tudi polna luna pomembno deluje na ves živi svet. Morske ribe se drstijo izključno v tem času, da bi pozneje val plime odnesel drst na nove življenjske prostore. Pri ljudeh prevladuje zadrževanje tekočine v telesu, kar se kaže kot povišanje krvnega tlaka, nespečnost, razdražljivost, migrena, pojavljanje epileptičnih napadov ter večja pogostnost infarkta in kapi. Zanimivo je, da so motnje najbolj izrazite štiri dni pred zenitom.

Pred potresom

Pred velikimi potresi zaradi trenja kontinentalnih plošč prihaja do piezonaelektrenosti in motenj elektromagnetnega polja Zemlje, kar se pri meteoropatih kaže v obliki povišanja krvnega tlaka, nespečnosti, tresenja, srbečice in zmedenosti. Znano je, da je približno pet dni pred potresom v časopisih zaslediti povečano število oglasov, v katerih ljudje iščejo izgubljene hišne ljubljenčke. Golobi pismonoše težje najdejo pot domov, čebele dolgo ostajajo zunaj panjev, konji se nočejo vrniti v zaprte prostore. Jasno je, da smo ljudje samo drobna bitja, s katerimi upravljajo kozmične sile, kot so elektrika, magnetizem in gravitacija.

Meteoropati niso namišljeni bolniki

Klasika meteoropatije je bolečina v revmatičnih sklepih, kar je preprosto razložiti, če se spomnimo, da je serotonin boleča snov (ko ga vbrizgamo, namreč povzroča bolečino). Zato pred spremembo vremena, poleg revmatičnih bolečin v sklepih, bolijo tudi že prej poškodovana tkiva, kot so stare brazgotine, opekline, razširjene vene in stari zlomi.
Serotonin, osrednji metabolit meteoropatije, je, poleg histamina in drugih snovi, odgovoren tudi za alergijski odgovor, zato so alergije izrazitejše pred nevihto.
Opisane motnje so polimorfne, zato ne čudi, da meteoropate, po krivici, razglašajo za simulante ali psihično labilne osebe, najpogosteje pa jim pripisujejo zdravila za pomiritev.
Krivec je znan. Serotonin je evolucijsko najstarejši nevrotransmiter (kemični glasnik med nevroni). Pri osebah s shizofrenijo je njegova raven v likvorju povišana. Naval serotonina pred dežjem ali snegom vodi v iskanje hrane ali seksualnega partnerja. V tem času so pogostejša posilstva in druga kazniva dejanja in tudi prometne nezgode, v avtobusih, v vrstah pred različnimi okenci in na sestankih pa se kaj hitro vname prepir.


Kako ublažiti ali odpraviti negativne vremenske vplive?

• Čimveč bodite na prostem
Zunaj preživite čimveč časa, in sicer ne glede na vremenske razmere. Zakaj bi se na prostem dobro počutili samo, ko je vreme toplo in sončno? Ne bežite pred zimo in vlago. Naučite se uživati v dežju, vetru, megli in snegu. Namesto da se skrivate v zaprtih prostorih in tako krepite slabo delovanje vremena na svoj organizem in razpoloženje, pojdite ven in zaživite v soglasju z vremenom.
• Bodite telesno dejavni
Gibajte se predvsem zunaj, na odprtem. Primerno oblečeni se čimveč sprehajajte, hitro hodite, tecite ali kolesarite − ne glede na vremenske razmere. S telesno dejavnostjo v dežju, snegu in megli si utrdite telo in duha, da bosta odpornejša na slabe vremenske vplive. Dejavno preživljanje časa na zraku najmanj pol ure na dan, ne glede na vremenske razmere, naj postane vaša navada.
• Izurite telo za prilagajanje vremenskim spremembam
Organizem je mogoče izuriti za prilagajanje vremenskim razmeram. Tako lahko odpravite ali ublažite slabe posledice, ki jih ima vreme, zlasti pa nagle spremembe na telo in duha. Najučinkovitejša načina, kako izuriti telo, je redno obiskovanje savne ter izmenično prhanje s toplo in mrzlo vodo. Slednje je zlasti priporočljivo za osebe z nizkim tlakom, ki so tudi sicer občutljivejše na vreme.
• Čimveč se sproščajte
Stresni življenjski slog povečuje dovzetnost za vremenske spremembe, zato čimveč počivajte ter poskrbite za sprostitev in dovolj spanca. Zlasti v obdobju vremenskih sprememb upočasnite življenjski tempo. Tudi zaradi vremenske občutljivosti poskrbite za zdravo prehrano, ustrezno telesno dejavnost, pravilno dihanje in druge metode sproščanja.
• Spremljajte bionapoved
Če trpite za boleznimi, ki se zaradi vremenskih vplivov znatno poslabšajo, obvezno spremljajte bionapoved in se obnašajte skladno z navodili. Bionapoved lahko zelo pomaga tudi vsem, ki niso bolni, ampak le bolj ali manj občutljivi. Posledice slabih vremenskih vplivov je mogoče odpraviti ali vsaj ublažiti na različne načine, prednost pa vsekakor dajte naravnim sredstvom. Glavobola se lahko rešite tudi z masiranjem čela, senc in vratu z majaronovim ali metinim oljem. Proti nespečnosti ali nemiru priporočajo čaj iz kamilice ali baldrijana. Za "zbistritev" glave na robček kanite nekaj kapljic sivkinega olja.

Za zaključek pa še razmišljanje naše vsestranske TV voditeljice Mojce Mavec:

Vreme. To prekleto vreme. Za tiste, ki se z njim ne ukvarjajo po službeni dolžnosti, je vreme bolj čustvena zadeva. Od nekdaj govorimo o njem. Že zjutraj ob prvi kavi. To prekleto vreme, spet bo kislo za konec tedna. Te nič ne zebe? Pečenko je napovedal sonce, zdaj pa pada dež.
Zdi se, da je govoriti o vremenu ena od največjih strasti Slovencev. Vedno pride prav, ko zmanjka besed. Ali za začetek srečanja, da stečejo stvari. To prekleto vreme, letos je spet prehitro prišla jesen.
Pri šestnajstih stopinjah je premraz, pri tridesetih prevroče. Nikoli ni čisto prav. Pozimi se jezimo, če ni snežne odeje in ko se končno pojavi, je konec sveta. Že v Dnevniku zvečer prva novica: Sneži! Metež povsem ohromil državo!
Če pripeka sonce, ni dobro za solato. Če pada dež, ne gremo na sprehod. In to je še en slovenski fenomen. Kljub temu da živimo v deželi, kjer dežuje kar pogosto, se zdi, da se še nismo povsem navadili na to. Na severu Evrope lahko piha in dežuje hkrati, a življenje teče dalje, kot da ni nič. A ne pri nas. Slovenci radi odpovemo zmenek že zaradi nekaj kapelj. Ne bo piknika ne koncerta ne vabil na kavo. Greva raje jutri, ko bo spet lepo!
Če primerjamo razmere pri nas in po svetu, potem je vreme v Sloveniji kar se da prijetno. V povprečju pri nas ni štirideset stopinj v senci kot v Španiji ali več kot minus dvajset kot v pravi sibirski zimi. Nimamo azijskih tropskih neurij ali orkanov kot v ZDA.
A vseeno, to prekleto vreme! To je edina stvar, zaradi katere se razburjaš na glas. Ko govoriš o vremenu, si lahko politično nekorekten, drugače kot pri bogu, šefih in drugih, ki vrtijo svet. Na vremenski karti hude nevihte ne trajajo prav dolgo. In če gre verjeti Pečenku, bo letos še ena lepa ...

Pripravil: Janez Nagode

Ni komentarjev: