Posledice vremenskih ujm

POSLEDICE VREMENSKIH UJM

Vremenske ujme vedno pustijo za seboj neprijetne posledice ljudem, lahko pa tudi živalim in rastlinstvu. Največkrat so to materialne posledice, lahko pa tudi izguba človeških življenj.
Iz svojih otroških let se spominjam zime leta 1952, ko je v mesecu februarju v Ljubljani snežna odeja merila 146 cm.Po podatkih ARSO je bila 15. 2. 1952 marsikje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146 cm, v Žireh 176 cm, na Bledu 180 cm, v Bovcu 188 cm in v Stari Fužini (Bohinj) 263 cm snega. Na Gomancah pod Snežnikom je do 7. ure zjutraj v 72 urah padlo kar 373 cm snega.
Takrat sem živela v Ljubljani na Litostrojski cesti. Ko smo šli v mlekarno – bila je čez cesto –smo hodili kar po »tunelih«. Na levo in desno stran se ni nič videlo, tako visoko je bil nametan sneg. Takrat je moral moj oče, kot tudi vsi drugi moški, ki so delali v Litostroju, popoldan odmetavati sneg s tovarniških streh, ker je bilo nevarno, da bi strehe pod težo snega popustile. Moški so zmetali sneg tudi s strehe našega in sosednjih blokov.
V Logatcu, kjer živim od leta 2001, sem bila priča poplavama Logaščice v mesecu marcu 2009 in meseca septembra 2010 ter žleda v letu 2014

POPLAVLJANJE LOGAŠČICE

Logaščica je potok, ki teče po Logaškem polju in zbira vode iz zahodne, dolomitne okolice polja. Logaščica nastane z združitvijo vodotokov Reka in Črni potok v Gornjem Logatcu in ponikne v središču Logatca v obzidanem ponoru, imenovanem Jačka. Potok pogosto poplavlja. Zadnje večje poplave so bile 29. 1. 1979. Po teh poplavah je bil na Reki zgrajen zadrževalni jez in do zadnjih marčnih dni leta 2009 voda za Jačko ni povzročala škode.
Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec so 30. marca 2009 ob 8. uri zjutraj za zadnjih 24 ur izmerili 186,2 mm dežja.V Ložanski dolini je potok Petkovščica zelo hitro poplavil nižji del doline in se začel izlivati v Loško jamo, cesta Logatec-Rovte pa je bila zaprta zaradi poplavljanja potoka Rovtarica pri njenem ponoru. Padavine so bile jesenskega tipa. Niso bile v obliki zelo močnih nalivov, a so bile dolgotrajne. Osnova za takratno poplavo v Logatcu je bilo deloma deževje decembra 2008. Takrat je Logaščica nanosila veliko dodatnega plavja, ki je še bolj zamašilo ponor Jačka. Zamašen ponor je prav gotovo težje odvajal vodo v kraško podzemlje, toda to ni edini razlog za poplave. Z regulacijo Logaščice se je pohitril odtok vode proti izlivu, kar ni ugodno v primeru zamašitve ponorov.
Veliko je bilo poplavljenih novogradenj, zato je upravičeno vprašanje o primernosti izdajanja gradbenih dovoljenj na poplavnih območjih.
Ob zadnjih dogodkih lahko rečemo, da se je poplavna ogroženost povečala z regulacijami Logaščice in z nekontrolirano pozidavo, saj ob zgolj poplavljenih travnikih, ki jih je Logaščica zalivala stoletja, ne bi mogli govoriti o kakšni večji škodi.
V ponedeljek, 30. 3. 2009, ko je Logaščica prestopila bregove, sta bili pod vodo predvsem ulica Jačka in Notranjska cesta, kjer je zalilo okrog 10 stanovanj.
Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je znašala 48-urna količina padavin za 18. in 19. september 2010 kar 267 l/m2. Pri Vrhniki je bil zabeležen doslej najvišji vodostaj reke Ljubljanice, saj je voda poplavila oznako z do takrat označenim najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Na območju nekraških kamnin pri Rovtah je del regionalne ceste odnesel zemeljski plaz. V Logatcu je bilo poškodovanih 67 objektov, poškodovani so bili številni vodni objekti ter cestna in komunalna infrastruktura. Skupna škoda po merilih državne komisije je znašala 741.212,76 evrov. V tem znesku seveda ni zajeta škoda na opremi, strojih, pohištvu in drugih premičninah. Spomnimo, da je običajno razmerje med ocenjeno škodo po metodologiji in realno višino bruto škode, tako pri pravnih in fizičnih osebah zasebnega prava, v razmerju 30:70. Realna škoda naj bi bila ocenjena na okoli 2,5 milijonov evrov.

ŽLED

Že pred zadnjim žledom leta 2014 je bil na Logaškem zabeležen dokaj močan žled v decembru 1996 in januarju 1997. Šlo je za kombinacijo snegoloma in žledoloma, saj je bila pokrajina skoraj mesec dni odeta v pol metra debelo snežno odejo, drevje pa okovano tudi v več kot 5 cm debel žled. Do dokončnega kolapsa električnega omrežja je prišlo v začetku januarja. Na 20 kV daljnovodu Logatec-Žiri je padlo kar 17 jeklenih jamborov, porušena sta bila tudi 220 in 400 kV daljnovoda na Zaplani in na Uncu.
V izjemno topli in mokri zimi 2013/2014 so prevladovali topli in vlažni vetrovi iznad Sredozemlja. Ob koncu januarja je prišlo do sneženja in ohladitve, vendar je že kmalu potem prišlo do otoplitve. Takrat je bila otoplitev le višinska, v nižinah pa je obstala hladnejša zračna masa še iz časa sneženja nekaj dni pred tem. Pojavljati so se začele padavine, v določeni višinski plasti ozračja je bila temperatura pozitivna, po nižinah pa negativna. Prišlo je do večdnevnega žledenja, izpad večine infrastrukture pa je pri občanih vzbudil občutek, kot da bi se vrnili za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Območje žledenja je bilo obsežnejše in ledene obloge so bile debelejše, vendar je ledeni oklep popustil prej kot ob žledu leta 1997.
Zaradi žleda je bilo poškodovanih vseh 296 lip in lipovcev v skoraj 2 km dolgem Napoleonovem drevoredu. Mlajša drevesa so bila polomljena, pri starejših pa je žled polomil posamezne veje. Ker je drevored eden izmed najdaljših in najbolj značilnih cestnih drevoredov z izrednim pomenom, so škodo ocenili kot stoodstotno.
Še veliko večja materialna škoda je nastala na električnem omrežju, saj so bili podrti številni stebri daljnovodov in je bilo potrebno vse obnoviti.
Posledica žleda je bila tudi povsem uničena električna infrastruktura notranjske železniške proge med Borovnico in Pivko. Kar štirinajst mesecev so tovorne vlake, potniški niso vozili, vlekle diezelske lokomotive.

TORNADO

Za zaključek naj omenim za to področje dokaj nenavaden vremenski pojav – tornado. V Gornjem Logatcu je 13. junija 1985 tornado v ozkem pasu poškodoval več kot 40 hiš (vir ARSO). Dogodek je bil odkrit nedavno, in sicer ob digitalizaciji starejših meteoroloških dnevnikov na podlagi opisa dogodka, ki ga je podala opazovalka na uradni vremenski postaji.
23. avgusta 1986 je poznopopoldanski prehod hladne fronte zaznamoval tornado, ki je v ozkem pasu med Hotedršico in Ljubljanskim barjem povzročil veliko materialno škodo. Poleg dolgega in ozkega območja opustošenja – (34 km) potrjuje, da je šlo za tornado, več primerov bližnjih dreves, ki so bila na povsem ravnem rastišču podrta v nasprotni smeri. Pri tornadu gre namreč za vrtinčast veter, pri običajnih nevihtah pa za nevihtni veter iz iste smeri. Na divjanje tornada je kazala tudi velika škoda, ki jo je lahko povzročila le velika moč vetra. Za ozko območje opustošenja je bila ocenjena hitrost vetra nad 200 km/h (vir revija UJMA 1987).

Logatec, 11.02.2018

Ni komentarjev: