Vremenski svetniki

VREMENSKI SVETNIKI

Pregovori so del ljudskega izročila. Človek je že od nekdaj želel vedeti, kakšno bo vreme naslednjega dne in se nanj pripraviti ali ga celo ukrotiti.
Slovenski narod se je v preteklosti pretežno ukvarjal s kmetijstvom in so mu padavine in hladne temperature pomenile večji problem, kot le spremembo oblačil. Suša ali zmrzal je pogosto uničila ves pridelek. Na vreme ljudje niso mogli vplivati, a so dolgo verjeli, da hude ujme in suše pošilja sam Bog . Živeli so v stalnem stiku z naravo, vsak dan na polju, v gozdu in hlevu. Tako so tudi najbolj preprosti ljudje opazili, da nepredvidljivo vreme sledi nekim zakonitostim. Na Slovenskem so se radi sklicevali na svetnike in krščanske praznike, zato je bilo pomembno, h kateremu svetniku so takrat molili. Postavite se v čas, ko ni bilo nobene vremenske napovedi, zato ni čudno, da so iz opazovanj sklepali, kakšno bo vreme v prihodnje. Zaupanju v verske svetnike pa so dodali še malo praznoverja.
Svoje ugotovitve so strnili v povedi, uganke, pesmi ter v pregovore in reke, da so si jih morda tako lažje zapomnili. Ti so vsakdanjim ljudem, ki se niso gibali v učenjaških krogih, prvi približali vremenske napovedi. Kot ustno izročilo so se prenašali iz roda v rod, iz kraja v kraj in v nova podnebja. Tam pregovori morda niso veljali, a so vseeno krožili, se delili in se tudi prepesnili. Morda pa v njih le tiči zrno resnice? So le plod domišljije ali pa so v njih stkane niti pradavne modrosti?


ZIMA

DECEMBER – gruden – dvanajstnik – ranozim – kolednjak – srežovec – grudnik - veliki božičnik

4. december: BARBARA
Če je prvi teden v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas.
Če se vidi na Barbaro strnišče na njivi, se bo videlo celo zimo.
13. december: LUCIJA
Lucija krati dan, to ve vsak faran.
Dnevi od Lucije do božičnega dne vreme vseh mesecev oznane.
21. december: TOMAŽ
Ta dan sedi vsak mož doma, ne hodi dalje, kot se govno zvalja.
25. december: BOŽIČ
Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja.
Polna luna okrog božiča južno nam zimo zapriča.
Kakršna sapa vleče na sveti večer, taka bo vlekla vse leto.
Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje.
Božični dež vzame rž.
Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti sveti večer.
Svetal božič bo dal jeseni poln kozolec.
Če na sveti večer vino v sodu vre, dobra letina v deželo gre.
Sveti dan vetrovno, k leti bo sadja polno.
Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto dozori.
Če o božiču led visi raz veje, velika noč se v soncu smeje.
O božiču zeleno, za veliko noč sneženo.
O božiču za steno (zunaj na soncu), o veliki noči za pečjo.
Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem.
26. december: ŠTEFAN
Dež na štefanovo, malo žita v kašči bo.
Če na štefanovo burja buči, trta prihodnjič nič kaj rada ne obrodi.
28. december: TEPEŽNI DAN
Tepežni dan oblačen, ob letu bodeš kruha lačen.
31. december: SILVESTER
Če Silvester piha, kiha, na novega leta dan pa se sonce nasmiha, slaba se trgatev obeta.


JANUAR – prvnik – prosenec – zimec – snežnik - mali božičnjak - lednik

1. januar: NOVO LETO
Kakšno vreme prvi dan, tak bo tudi veliki srpan.
Če novega leta dan sneži, letina se kislo drži.
2. januar: MAKARIJ
Makarij jasen ali meglen naznanja prav takšno jesen.
6. januar: TRIJE KRALJI
Če bo na tri kralje jasno, so vse leto prazne jasli.
Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.
Če so na tri kralje jamce polne vode, bomo imeli jeseni polne sode.
16. januar: PAVEL POZIMEC
Če je na Pavla jasno nebo, dobra bo letina, stari pojo.
Če je na Pavla dan čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen.
Če na Pavla dan sonce sije, gornik dosti vina vlije, trikrat žito dobro dozori in po volji kmeta se godi.
Če Pavel Pozimec nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi.
Če je Pavla dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen.
Če na Pavla megla stoji, bo mnogo bolnih ljudi.
17. januar: ANTON
Če Anton z dežjem prihaja, se potem zemlja celo leto napaja.
18. januar: PETRA STOL
Kakršno vreme na Petra (stola) bo, ostalo bo ves mesec tako.
Kolikor dni pred Petrom stolom grmi, toliko po njem zima mrazi.
20. januar: FABJAN IN BOŠTJAN
Fabjan in Boštjan sok v drevje poženeta.
Ko se Fabjan naznanja, sok v drevesih že poganja.
21. januar: NEŽA
Če pred Nežo ni mrzlo, je pa potlej.
Če gredo na Neže dan žene na Kum bose, se potem na polju žita kopice goste.
Na dan Neže se kuram rit odveže.

22. januar: VINCENC
Če je Vincencu vroče, pripravi kašče, nabijaj obroče.
Kakor Vincenca bo, tako čez leto ostalo bo.
Če Vincenca sonce peče, po grlu vince sladko teče, tako dobro vince dozori, da motne dela nam oči.
Če Vincenc ima sončno vreme, dobro je za žito in vinske gorice.
25. januar: PAVEL SPREOBRNJENEC
Lepo in jasno Pavla spreobrnjenje je rodovitnega leta znamenje.
Če Pavel Spreobrnjenec po kopnem primaha, Jurij po snegu prijaha.
Če Pavel na vetru prijezdi, se za njim rad dež ugnezdi.
Če na Pavla deži in sneži, bo letina slaba in huda preti.

FEBRUAR – svečan – svečnik - mali mesec – drugnik – poznozimec – pustnik - talnik

2. februar: SVEČNICA
Če je svečnica zelena, bo velika noč snežena.
Če je svečnica oblačna, kmetica ne bo lačna.
Če na svečnico deži, se kmalu vigred oglasi.
Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.
Če prej od strehe kane kot od sveče, bo še dolga zima.
Topla svečnica sneg in mraz prinaša, mrzla pa oba odnaša.
Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi.
Jasen in sončen dan ženam obeta dober lan.
Če o svečnici letajo mušice, še dolgo nosili bomo rokavice.
Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog odhaja.
Kolikor škrjanček pred svečnico žgoli, toliko po njej molči.
Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena.
Bolje volka v hlevu imeti, kot se na toplem soncu greti.
Če jazbec na soncu pred luknjo je zdaj, gre za štiri tedne nazaj.
Če o svečnici burje ni, malega travna rada zori.
Kadar je na svečnico jug, daleč je še plug.
Če na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo.

3. februar: BLAŽ
Če je na blaževo oblačno, bo o sv. Juriju zelena trava.
Ljubi Blaž, glej, da dežja daš.
Svečnice dan, zima je van; to je laž, pravi Blaž.
Če je svečnica dež in blaževo lepo, veliko vinca jeseni bo.
6. februar: ROTIJA (DOROTEJA)
Rotija vse v sneg zavija.
Odnaša rada nam sneg Doroteja, če pa ne najde ga, ga pa nareja.
9. februar: POLONA
Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju nam gob preostaja.
14. februar: VALENTIN
Valentin ima ključe od korenin.
22. februar: SV. PETRA STOL
Kakor na petrovo vreme kane, tako ves mesec ostane.
Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi.
24. februar: MATIJA
Kadar Matija zmrzuje, še štirideset dni mraza napoveduje.
Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.
Po Matiji ne gre noben lisjak čez led domov.

POMLAD - VESNA - VIGRED

MAREC – sušec – brezen – brznik – postnik – brstnik – ceplenjak – vetrnik – gregorščak – pustnik – sušnik - spomladanjec

10. marec: MUČENCI
Če na 40 mučencev dan ni lepo, še 40 dni bo tako.
Če na 40 mučencev zmrzuje, še 40 mrzlih dni prerokuje.
Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 dni.
Če na 40 mučencev veter piha, bo pihal še 40 dni.
12. marec: GREGOR
Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo.
Po Gregorju sneg od vsakega vetra kopni.
Takrat kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi pa staro ženo kruha prosi.

17. marec: JEDERT
Jedert lepa dobro letino obeta.
Če ne prej, pa na Jedert gorka sapica pripihlja.
Jera prinese roso v košarici.
19. marec: JOŽEF
Jožefa vreme ugodno, obeta nam leto rodno in plodno.
Kakor je vreme na jožefovo, bo do Matevža tako.
Če je lepo vreme na jožefovo, veselo bo srce kmetovo.
Jožef lep in jasen, dobre letine prerok glasen.
24. marec: GABRIJEL
Če Gabrijel zmrzuje, slana več ne škoduje.
27. marec: RUPERT
Je na Ruperta jasno nebo, bo malega srpana ravno tako.
 
APRIL - mali traven – štrtnik – deževnik – travnjek - mali travnik – jurijevščak – traven - kukavičji mesec

1. april: HUGO
Če je Hugo sončen, suh, bo 1. maj za lepo vreme gluh.
14. april: TIBURCIJ
Če je Tiburcija polje zeleno, dobra bo letina, zrnje jekleno.
24. april: JURIJ
Jurij toplo vreme zakuri.
Jurij podkuri.
Jurij kaže duri.
Jurij žene babe skozi duri.
Če Jurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri.
Če je na Jurija dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša.
Je Jurija pravi čas, da se pokaže prvi rženi klas.
Ob šentjurski luži pa suši ob kresu se bo kmet na dobro letino zanesel.
Če se o jurjevem krokar v žitu skrije, mlatič jeseni dosti cepcev razbije.
Kar pred Jurijem odžene, se lahko s kolom odbije.
Če Jurij v prazno luno (mlaj) gleda, mu slana zelenje spodjeda.
Kadar je o mladi luni Jurij, tedaj ni krme.
Jurij pred mlajem da malo sena.
Ako je na jurjevo lepo vreme, bo dosti vina.
Če je na jurjevo lepo, dosti vina bo.

MAJ - veliki traven – majnik – petnik – sviben – cvetnik - rožni cvet - marijin mesec – cvetnar - šentlipušnik

1. maj: PRVI MAJ
Če trijakov (1. maj) dan dežuje, dobro letino napoveduje.
Mokri trijaki, tolst božič.
3. maj: FILIP IN JAKOB
Filip napija, Zofija popija.
Kdor nima ob Filipu in Jakobu še voza sena, naj se gospodar preobrne.
4. maj: FLORJAN
Če na Florjana dež gre, ga celo leto manjka.
Kolikor na Florjana dan dež trave porosi, toliko poleti v suši zgori.
Saditi fižol na Florjana je dovolj zarana.
12. maj: PANKRACIJ
13. maj: SERVACIJ
14. maj: BONIFACIJ
Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je dan.
Če Pankraca sonce peče, sladko vince v sode teče.
Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pozneje pritiska na cvetje.
Po svetem Servati ni mraza se bati.
Če prej ni bilo slane, tudi potem ne bo mrazilo.
Servacij je ledenacij.
15. maj: ZOFIJA
Zofija napoveduje obete za poletje.
Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
25. maj: URBAN
Kakor vreme Urbana, tako bo tudi malega srpana.
Če se Urbanu sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Če je na Urbana lepo, rado suši se poleti seno.
Če Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije.
Če Urban greje zelo, trgatev dobra bo.
Če Urban suši in Vid mokri, bo prav za žejne ljudi.
Na Urbana sonce gorko, obilo bo vina, ki bo prav sladko, če pa ta dan rosi, trta le cviček rodi.
31. maj: KOCJAN
Kocjan gobe seje, Primož jih pa pobrana.

POLETJE

JUNIJ – rožnik – kresnik – šestnik – sečnik – travnar – ivanšček – ranoleten - rožni cvet – krstnik - šentjanževec

8. junij: MEDARD
Medard napoveduje slabo vreme do Aleša.
Če na Medarda dežuje, 40 dni naletuje.
Kakor se na Medarda zdani, vreme še 40 dni trpi.
Ako na Medarda deži, se grozdje do brente skazi.
Če se Medarda kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.
Kakor na Medarda kaže, tako ves mesec ostane.
Ako na Medarda je vreme lepo, najlenejši kosec pospravlja suho seno pod streho.
11. junij: BARBARA
Če Barbara deži, bodo jeseni grozdja polne kadi.
13. junij: ANTON
Če Anton seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, če z njim kaj bo.
15. junij: SV. VID
O sv. Vidi se skozi noč vidi.
Vid je češenj sit.
Pred Vidom napovedujejo muhe dneve prav suhe.
Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj.
Dež o Vidu ni ječmenu k pridu.
Urbanovo sonce in Vidov dež, na dobro letino upati smeš.
Megla na Vida dan, pšenica gre stran.
Če je megla na Vida, bo pšenica malo prida.
Vida meglica pride po vince in pšenico.
21. junij: KRESNI DAN
Ob kresi se dan obesi.
Mož do kresa suknjo oblači, potem jo pa s sabo vlači.
Kakor vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic.
O kresu se mora vrabec že v prosu skriti.
Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje.
Pred kresom naj deži, potem prositi treba ni.
Kukavica dolgo po kresi kuka, draginja in glad v deželo pokuka.
Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, toliko tednov po Mihelu v roke ne bo huka (mraza).
24. junij: ŠENTJANŽ
Šentjanža dež slabo letino nareja, sonce naj se (raje) pratiki smeje.
27. junij: LADISLAV
Dež na Ladislava, poletje po vodi splava.
Kadar na Vladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje.
Če Ladislava moči dež po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi.
29. junij: PETER IN PAVEL
Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna.

JULIJ - mali srpan – sedemnik – žetnjek – pšeničnik – srpan – jakobščak – šentjakobnik - sredoleten

4. julij: URH

Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase.
Če je na Urha mokro, čebelam kaže slabo.
5. julij: CIRIL IN METOD
Če na Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj obere.
Ako je dež Cirila in Metoda, orehe in kostanj domala ogloda.
Če Cirila in Metoda sonce gleda, medu bode polna skleda.
10. julij: RUSKI ANTON
Če je na Lovrenca in ruskega Antona lepo, bo še jeseni tako.
Kakor je vreme deseti dan, bo z malim še veliki srpan.
17. julij: ALEŠ
Če je Aleš soparen in suh, za zimo si pripravi topel kožuh.
20. julij: MARJETA
Deževna Marjeta slabo letino obeta.
Če na Marjetin dan deži, orehov in lešnikov ni, seno se pa posuši.
Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije.
Ako na Marjeto deževalo bo, težko boš pospravil seno.
Marjeta grom in strelo obeta.
Pusta in vlažna Marjeta nič dobrega ne obeta.
Pusta in vlažna Marjeta prazne panje obeta.
22. julij: MAGDALENA
Magdalena če deži, dež se še rad obdrži.
Če Magdalena deži, se dež še rad obdrži.
Če Magdalena solzi, dolgo nam slabo vreme preti.
Dež na dan Marije Magdalene orehe, lešnike, seno zadene.
25. junij: JAKOB
Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen.
Jakoba jasno nebo, tudi za božič bo krasno kot ribje oko, če pa oblačno, ti priča odjugo božiča.
Ob Jakobu pšenica zori ali zgori, grozdje pa na božjo pot odide in šele ob Jerneju nazaj pride.
Pred Jakobom tri dni lepo, rž lepo dozorela bo.
Jakobova ajda pa Ožboltova repa je malokdaj lepa.
Če Jakob žejo trpi, zima nič prida ni.
Če na Jakoba dežuje, hudo zimo oznanjuje.
Jakob meglen hudo zimo napove.
Na nebu megla petindvajsetega dne hudo zimo napove.
Kakor Jakob dopoldne vremeni, tako bo vreme pred božičem, in kakor popoldne bo, tako na božični dan bo.
Jakob ima bučo(za vino), Jernej jo pa izprazni.
Jakob zal polno bo medu dal.
30. julij: PETER
Če na petrovo grmi, tisto leto lešnikov in orehov ni.

AVGUST - veliki srpan – osemnik – velikomašnjek – prašnjek – mlatnik – otavnjak – medmašnik – toplan – semenec - vršenj

2. avgust: PORCIJUNKULA
Če je o Porcjunkuli vročina, huda bo prihodnja zima.
3. avgust: KASIJAN
Kakršno vreme da Kasijan, tako bo ostalo marsikateri dan.
5. avgust: OŽBALT
Ožbalt če dežuje, še dolgo slabo vreme napoveduje.
Če o Ožbaltu dežuje, še dolgo ni lepega vremena.
10. avgust: LOVRENC
Če je na Lovrenca lepo, obeta si viničar vino sladko.
Če je Lovrenc jasen, bo grozd sladek in viničar glasen.
Če ima Lovrenc grozd mehak, bo vina sodec kaj sladak.
Zrel grozd Jerneja dobiti, dosti bo sladkega mošta pri hiši.
Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
Če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi.
Lovrenc in Jernej lepa, lepa jesen se obeta.
Ob Lovrencu mora biti pletev končana.
Če na Lovrenca grmi, ni ježic.
Na Lovrenca dež, z muho domov bež.
15. avgust: VELIKA MAŠA
Veliki šmaren deževen, meglen, hudo zimo obeta.
Če velika maša mokri, mala maša straši.
Če je na veliki šmaren grdo vreme, bo huda zima.
Velike maše sonce da dosti vina sladkega.
Veliki šmaren brez dežja sladko vince da.
O velikem šmarnu lepo, jeseni dosti grozdja bo.
Če na velikega šmarna sonce peče, dobro vince v sode teče.
Na veliki šmaren jasno vreme, grozdja bo obilno breme.
24. avgust: JERNEJ
Rada po vremenu Jerneja se cela jesen nareja.
Kakor Jernej in zadnji srpan vremenita, tako celo jesen naredita.
Lovrenc in Jernej v lepem vremenu pravita: Tako bo tudi jeseni.
Slana Jerneja, gotovo bo zijala vrana.
Strd za potice popijejo Jernejeve meglice.
Jernej zelen, panj preskrbljen.
Če Jernej že zrelo grozdje najde, bodo blagoslova polne brajde.
Zrel grozd Jerneja dobiti, dosti bo sladkega vinca piti.
29. avgust: DAN JANEZA GLAVE
Orehe piškave rad naredi dež na Janeza glave dan.


JESEN

SEPTEMBER – kimavec – devetnik – ranojesen – jesenščak – malomašnik – poberuh - sadni mesec – miholjščak - šmihelščnik

1. september: ILIJA, TILEN
Kakršen Tilen, tak bo ves september.
Če je na Ilija jasno, gorko, bo štiri tedne tako.
Kakršno bo vreme na Ilija kazalo, bo ves mesec ostalo.
Til oblačen, meglen, grda deževna bo jesen.
Če je Tilen slabe volje, ves mesec ne bo bolje.
Kadar prve dni kimavca pogosto grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži.
6. september: LENARD
Kakršno je vreme na lenartovo, tako bo do božiča.
8. september: MALA MAŠA
Mala maša za suknjo vpraša.
Mala maša za vsakim grmom paša.
Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši.
O mali maši so lešniki naši.
Do malega šmarna na soncu, potem se otava suši na lesu (na grabljah).
Zagledati na nebu šmarni križ, pomeni smrt v hiši tisto leto.
Če je za malo mašo lepo, ostane potem še dva meseca suho.
Kakršno vreme na malo mašo nastane, rado potem dva meseca ostane.
15. september: MARIJA SEDEM ŽALOSTI
Če se na Marije sedem žalosti na polju dela, se letina kislo drži.
21. september: MATEVŽ
Če je Matevž vedren, bo prijetna jesen.
Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije.
Na Mateja vreme ugodno, tako bo štiri tedne prihodno.
22. september: MAVRICIJ
Če je na Mavricija jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo.
Če na Mavricija sonce sije, pozimi huda sapa brije.
29. september: MIHAEL
Mihael leto za pašo zapre, Jurij jo pa odpre.
O Mihaelu rad žene hudič polhe spat.
Več boš za Mihaela nakosil kot o pustu naprosil.
Miha podpiha, Miha kašo piha.
Če je pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč.
Če na mihelovo dežuje, nadejaj se zime voljne, če pa nebes razjasnjuje, boj se zime prav trde.
Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči.
Če na mihelovo sever vleče, veliko zimo in sneg privleče.
Slana pred Mihelom če pada, tolikokrat ob trijakih je rada.
Če o Mihaelu sneg naletuje, dolgo zimo obljubuje.
Če mihelovo dosti šišk da, zgodnja bo zima in veliko snega.
Šišk veliko Mihael da, zgodnja bo zima in veliko snega.
Če Mihael v želodu leži, obilno s snegom božič gnoji.
Če o Mihelu žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam še ne bo.
Če ptice selivke pred Mihelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde.

OKTOBER – vinotok – desetnik – vinščak – vinec – repar – kozoprsk – vinodaj – mošnik – lukovščak - bendimjek

16. oktober: GAL
Če je Gal suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje.
Topel, veder Gal suho bo poletje dal.
Gal deževen ali suh, prihodnjega leta ovaduh.
18. oktober: LUKA
Luka sneg prikuka.
Luka repo puka, v roke huka.
Lukež repni pukež.
Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka.
Če je vlažen in mrzel Luka, brž repo popuka in osmuka.
Luka pravi Urši: »Urša, spravi repo, sicer ti jo bom s snegom zabelil.«
21. oktober: URŠA
Kakor je Urša pričela, tako bo cela zima pela.
Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese.
Kakor Urše dan je, tako bode zimsko spanje.
Če je na Urše dan lepo, bo za tri dni dež.
Če je do Urše lepo, še lene babe nastil dobijo.
Če z dežnikom Urša pride, zima vlagi ne uide.
Urša v kad repo buša.
Uršula bo repno jamo zasula.
Dan Uršule si zelje z zelnika spravi, da ti ga Simon in Juda ne zapravi.
28. oktober: SIMON IN JUDA
Po Simonu in Judi se nam bliža zima tudi.
Simon in Juda se s snegom prebudita.
Simon in Juda sta na repo huda.

NOVEMBER – listopad – ednajstnik – poznojesen – meglovec – gnilolist – martinščak – zimšček – vahtnik - mali mesec

1. november: VSI SVETI
Vsi svetniki radi prineso kak dan še vreme lepo.
Ako je na vseh svetnikov lepo vreme, bo prihodnje leto čuda žita in žira.
Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo.
Mraz na vse svete pomeni lep Martinov dan.
Vseh svetnikov mraz, o Martinu topel čas.
Vseh svetnikov mrzel dan, božič bode v sneg vkovan.
Deževni vsi sveti, pozimi zameti.
Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje.
Če vse svete namaka, debel sneg nas čaka.
Če na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši.
2. november: VERNE DUŠE
Če na verne duše deži, vreme po snegu diši.
6. november: LENART
Če je na Lenarta grdo, bo do božiča tako.
Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini.
Lenart zimo zaklepa.
11. november: MARTIN
Če je na Martina lepo, bo čez tri dni grdo.
Za soncem Martina pride takoj sneg in zmrzlina, pa čeprav ta dan greje, tri dni se leto šteje.
Če Martina sonce ima, huda zima prikrevsa.
Martin lep veliko da zimo, če je pa meglen, slabo zimo dobimo.
Na Martina če je jasno, bo za tri dni sneg, če oblačno, bo pa še ta dan.
Lep Martin, huda zima.
Če je na Martina dež, je potem zmrzlina, pozebe ozimina in je tu draginja.
Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.
Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.
Oblačno na Martina, nestanovitna, voljna zima.
Če Martin zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje.
Če pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj.
Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču običajno po blatu gazi.
Če je na Martina suho, bo dobra letina.
Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Ko pride sveti Martin, torbo na klin (konec paše).
19. november: ELIZABETA
Elizabeta na belem konju prijezdi.
22. november: CECILIJA
Cecilije grmenje dobre letine znamenje.
Če Cecilija hudo grmi, dosti pridelka ob leti sledi.
Če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kot peska.
23. november: KLEMEN
Klemen zaklene, Katarina grušta, Andrej vse s snegom odene.
24. november: IVAN
Kakršno vreme na Ivana, tako bo pozimi, posebej svečana.
25. november: KATARINA
Sveta Kata, sneg pred vrata.
Katarine dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže.
Vreme Katarine tudi prosinca ne mine.
Če je na Katarine dan mežavo, bo ves prosinec mrščavo.
Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les.
Če na Katarino dežuje, bo vlažna zima, če sneži, pa snežena.
26. november: KONRAD
Kakršen bo Konrada dan, takšen bode skoraj ves svečan.
30. november: ANDREJ
Andreja sneg, z žitom kreg.
Sneg Andreja naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Sneg Andreja polju ni kaj prida odeja.
Andreja sneg sto dni leži in žito mori.
Andreja sneg je železen.

SKLEP

Pregovorov ne moremo jemati kot resno orodje za napovedovanje vremena, saj jim manjka vsaj ena lastnost – točna lokacija. Že na relativno majhnem območju Slovenije se prepletajo kar tri različna podnebja. Pregovori so lahko stari že več sto let in v tem času se je občutno spremenilo ozračje in vreme. Na vreme vplivata tudi poseljenost, industrija. Ti dejavniki so skozi čas postajali vedno bolj intenzivni in so povečali svoj vpliv na vremenska dogajanja. Današnje napovedi vremena so izračunane na 10 minut natančno in za točno določeno območje, tako je že nekaj ur stara napoved lahko napačna, zakasnela ali s spremenjeno intenziteto vremenskega pojava.
Pregovori so nastali na podlagi amaterskega opazovanja vremena. Vreme napovedujejo zelo splošno in ne predvidevajo nobenih motečih faktorjev. Avtorica diplomskega dela iz spodaj navedenega vira je osem slovenskih pregovorov preverila na podatkih Meteorološke postaje Ljubljana. V nalogi je ugotovila, da pregovori niso uporaben način napovedovanja vremena.
Radi jih uporabljamo za popestritev pogovorov kot mašilo, ko nam zmanjka teme za pogovor. To je verjetno tudi domet vremenskih pregovorov. Ostajajo kot del naše kulture, tradicije in naklonjenosti slovenskemu jeziku in ne zaradi svoje dejanske napovedovalne vrednosti.

Pripravila: Zvonka Vrabec

VIRI:
• Iva Kožar - Diplomsko delo - TOČNOST SLOVENSKIH VREMENSKIH PREGOVOROV
• VREMENSKA PRATIKA - priloga ONE-PLUS